Sposojeno/Ukradeno

Še zdaj mi je malo nerodno, ampak vseeno. Naslednje besede so bile sposojene/ukradene na enem od siolovih blog, ampak so mi bile tako všeč, da sem jih mogla nalepit tudi tukaj (pa še kako resnične so).

Rada bi se privila k tebi in tako objeta ležata s tabo dolgo v noč. Rada bi čutila tiste drobne, spontante dotike, napol v snu. Rada bi, da se zavedno zmeša z nezavednim in da se vse to potem zgodi, ker je želja tako velika. Ne zato, ker je to normalno in predvidljivo, ker je logična posledica, ampak ker JE želja. Pogrej me s tvojim telesom. Zapelji me s kakšno nepomembno besedo, s tvojim dihanjem, s pogledom, s kakšnim majhnim dotikom, saj ti to znaš. Odpelji me, daleč stran, vsaj za hip. Za en majhen trenutek. Nepomenljiv za tebe in za svet, a tako pomemben zame. Dotakni se me. Z blazinico tvojih prstov, z dlanjo, s pogledom, z besedo, z mislijo. Vzemi si moje ustnice, nežno in strastno. Saj ti to znaš.