Vse kar rečeš mi

Hud, hud in še enkrat hud komad. Trenutno moj najljubši. Poiskala sem ga tudi na youtubu, da ga lahko delim še z vami, ker je zanimiv, predvsem pa mi je všečno besedilo tega komda. Tako da uživajte še vi;-)



Ko me hladno jutro v dan povabi,

spet te danes tu ob meni ni,

tvojo srajco si oblečem,

kot vihar že spet razmečem,

sanje, kjer se misel izgubi.

Morda sem le oblak na tvoji poti,

le nemir, ki v zraku zadrhti,

a ne želim več tvojih rok na moji rami,

ko odhajaš k njej v omami,

gledam te z zaprtimi očmi.

Vse kar rečeš mi,

malo zaboli,

ko resnica v laž se spremeni,

a še si moj junak,

v objemu vseh napak,

iščem te med svojimi ljudmi.

A zdaj ob tebi ona spi,

v naročju tvojem se budi,

in vse kar rečeš mi

je dovolj, da še verjamem ti.

Preden rečeš tisti dve besedi

preden stopiš sklonjen od laži,

blatne noge si obriši,

v knjigo krivde se podpiši

znova slepo bom verjela ti.

Srce me boli...

... sej vem da ni tako zelo tragično pa vendar en prasec, ki ga preklinjal od kar se je zgodilo, mi je danes ponoči v Bachusu ukradel telefon. Takoj ko sem ugotovila so se mi ulile solze in sem neutolažljivo jokala nadaljne tri ure, moje punčke in fantje so me tolažili, ampak js si nisem mogla pomagat solze so kr same od sebe tekle po licih, ker tisto sekundo, minuto, uro se mi je podiral svet. Na mojem preljubem telefončku, ki ga nimam niti še leto, imam vse, na temu telefončku je moje življenje, s katerimi trenutno opravlja nekdo drug in se mi fržmaga v dno duše. Na telefonu sem imela vse, od vseh zelo pomembnih in nepomembnih številk, pesmi, najbolj pa boli dejstvo da sem ostala brez fotk, ki so ble najbolše in pa nenazadnje mojih smsov, ki so mi lepšali dan, vsi lepi smsi od Baneta, vsi smsi, ki sm jih dobila za božička, za rojstni dan, za novo leto, smsi ki mi pomenijo veliko, so šli, trenutno jih bere nekdo drug, ki mu ne pomenijo NIČ:-((( Sej vem da ni konc sveta in da je samo ena materialna zadeva, samo meni se vseeno trga srce, ker ga nimam več. Prvič v življenju lahko rečem da nekoga SOVRAŽIM, pa če prav ne vem koga, samo take ljudi jaz preziram, to so ljudje brez hrbtenice, brez čuta do soljudi, brez kakršnega koli kančka vesti,....

Res sm žalostna, ....

Virujen u te!

Najboljši komad od Severine. Sej ne vem kaj naj napišem ob tem postu ampak komad je res hud, besedilo pa zelo zanimivo.

Nima dana, nima ure,

da mi nisi cvit i pitar,

puna mi je duša bure,

jer ti si mi val i vitar.

Nemoj nikad poč bez mene,

ni u crkvu Boga molit,

pusti vitar da okrene,

jedna če me suza slomit.

Virujen u te, s tobom živin lipo,

sve dok me bude volit ču te slipo,

virujen u te, ispovidan grije,

i kad me varaš s tobom lipo mi je.

Znaš da mi je bila boja,

u dnu srca kao znamen,

samo s tobom želin dite,

te jubavi vični plamen.

Nemoj nikad poč bez mene,

ni u crkvu Boga molit,

pusti vitar da okrene,

jedna če me suza slomit.

Virujen u te, s tobom živin lipo,

sve dok me bude volit ču te slipo,

virujen u te, ispovidan grije,

i kad me varaš s tobom lipo mi je.

Nostalgija...

....na kaj? Na koncert Neishe. Dans zvečer smo bredica, Janoš in js sedeli v velikem rumenem M-ju in na radiu se je začela vrteti skladba od Neishe. Z Anjo sva se takoj spomnili na lanskoletna koncerta, v CD in Križankah, ki smo jih obiskale z bredico št. 2. Kaj naj rečem res sta bila nora, čeprav je bil un v CD bolj miren, kot ta v Križankah. V CD je bilo veliko starejše publike, ki si je očitno predstavljala, da je na nekem koncertu Mozarta ali pa operi, saj so cel koncert presedeli, kot da bi imeli kole v riti, nas tri pa je kar razmetaval na stolih, saj je Neishina glasba daleč od mirne glasbe, kakor pa smo malo bolj naglas zapele al pa kako rekle pa so nas gledali kot da smo jim mamice ubili. Ampak koke kakršne smo se nismo dale motit in na koncu koncerta praktično same zapele z Neisho na komad Malo tu, malo tam. Pa še zahvalila se nam je na koncu;-). Križanke pa so bile čisto druga pesem. Bilo je že poletje, zunaj je bilo zelo toplo, Križanke nabito polne, in me seveda v prvi vrsti. Ljudje so bili veliko bolj sproščeni in ga skupaj z Neisho, in seveda nami tremi žurali tako kot se zagre. Koncert je bil super, res smo uživale in danes sva z Anjo obujali spomine in se vrnili za par mesec nazaj v ta poletni dan. Pogrešam njene koncerte, ampak trenutno snema nov album, ampak ko ga konča se definitivno vidimo na kakem koncertu, ker meni je res carica. Najbolj od vsega pa bi bila vesela če bi z Kreslinom končno posnela en hud komad, Kakor zvezdi na nebu, ki ga pojeta samo na njenih koncertih, ampak kakor bi rekle moje punčke, je naj jači;-). Za boljšo predstavo prilagam slikice iz koncerta v Križankah:-)

Večer s punčkami!

Danes smo po dolgem času s punčkami preživele enkraten, sproščen večer. Ja sej si boste mnogi misnli ja sej ste ble prejšnji teden v Bačusu, sam tm smo ga žurale, tm se ne da pogovarjat, k je muzka tolk naglas;-) Pa da se vrnem k današnjemu večeru. Mene je Teja lepo pobrala v Šiški, pol sva pa z njeno petkico pičile proti mestu, kjer sta naju na Prešercu čakali Anja in Maruša. Ena bl vesela kot ta druga da se spet vidmo in ker je bil večer 'glasbenih želja';-) smo pičile lepo počasi čez mesto proti Le Petit-ju. Celo pot do lokala smo pričale k nore, tm smo pa samo v istem al pa še hujšem tempu nadaljevale, res smo si mele velik za povedat kt da se že 100 let nismo vidle. Govorile smo o vsem možnem, tako da tisti k se vam je kolcal se vam že naprej opravičujem;-) Proti koncu se nam je pridružila še Tanja, da smo skupi podoživele prejšnjo sredo v Bačusu. Vmes smo naletele še na našga Uroša, s katerim smo lepo klepetajoče zaključle večer. Vglavnem mele smo se res noro dobr, komi čakam da se spet dobimo na pijači. Upam da že v kratkem. Punčke moje zakon ste;-)

Kr neki!

Že tri dni razmišljam kaj nej napišem v moj naslednji post, pa se nisem in še vedno ne moram spomnt kaj bi pisala, prazna glava. Čeprav se je prejšnji teden veliko dogajalo, pa vendar ne vem o čem naj pišem, zato bom vsak dogodek na kratko opisala. Najprej smo imeli v torek reprizo Bg v Tramontani, zanimiv večer, čeprav nisem še vidla Trame tako prazne. V sredo smo zašli v Bačusa, standard zasedba (moje punčke, Edi in Sašo, Boštjan). Nor večer, spet je bla totalna ludnica, že dolg časa nisem tolk plesala kt sm v sredo. Bačus je bil nabito poln, dobra muzka, še boljša družba tko da je blo res noro, tko kt vse poabs žure do zdej. Tudi ta se je končal v zgodnjih jutranjih urah;-) V četrtek najprej delat (komi preživela), nato s sestrico v gledališče in takoj po gledališču sva spet letele v Bačusa, kjer so naju čakali Miha(bratranec), Irena(njegova žena) in Filip (njen brat). Malo smo poklepetali, spili dve pijači, zaplesali na dva komada in pičili domov. Js sm bla že tolk utrujena da nisem mogla več, zato je bila postelja še kako dobrodošla. In že je tukaj petek, ki je bil malo bolj v izi, vendar prav tako lep in zanimiv. Sobota je minila v pripravah na še zadnje praznovanje mojega roj.dne. Prišli so Tadeja, Tone, Mojca, Simon, Tjaša, Zvone in seveda Bane. Z mami sva pripravili veliko hrane, kupili pijačo, mami pa je spekla spet neki dobrega. Tako smo pri nas klepetali do ene dveh zjutri, pol pa so se počasi odpravili domov, midva z Banetom pa v kuhinjo pomit posodo in pospravit, nato ta je tudi naju čakala topla postelja. Danes pa sem cel dan prelenarja kot se za nedeljo spodobi. Jutri pa upam da mi bo ratalo se začet učit, k zdej bi bil pa že čas;-) Evo tako je minil še en zanimiv teden, ki so mi ga predvsem polepšali tisti, katere imam neizmerno rada:-) Zdej grem pa počasi pančat, jutri pa veselo v nov teden. Za konec pa ima še nekaj zanimivh misli:

DELAJ, kot da ne potrebuješ denarja.

LJUBI, kot da nikoli nisi zaradi nekoga trpel.

PLEŠI, kot da te nihče ne gleda.

POJ, kot da te nihče ne posluša.

ŽIVI, kot da je raj na Zemlji.

Ljubezen!

Danes sem na delovnem mestu odkrila eno knjigo z naslovom Iz dnevnika novodobnega milijonarja.... ali Bogastvo je v nas. Pri pregledovanju sm odkrila zanimivo definicijo ljubezni, ki se glasi nekako takole: LJUBEZEN= splošno (posplošeno) ali skupno ime za brezpogojne energije; v sebi skriva vse brezpogojne atribute: mir, sočutje, radost, harmonijo, sprejemanje itd. Edina ljubezen je brezpogojna, torej taka, ki se ne odziva na zunanje vpilve, in se ne spreminja.

Kaj pravte na to, zanimivo, a ne??

Razprodaje!

Danes so se v Ljubljani začele razprodaje. Vse kar lahko rečem je to da sem razočarana. V vseh trgovinah je bila ogromna gužva (kar je bilo za pričakovati) ampak k bi vsaj mel kej pametnega. Popolnoma nič, še takrat ko hoče človek zapravit denar pa ga ne more. Sicer sem si kupila dve stvari vendar nič posebnega. V Zari so na plano privlekli stare stvari in jih znižali, novejše stvari (ki so sicer zunaj že mesec ali dva) pa označili za novo kolekcijo, torej nič znižali. V H&M pa stvari sploh niso znižane, pa še nič pametnega nimajo. Sploh ne vem kam so šli ti časi, ampak očitno se bo treba začet oblačit v moške cunje (ker za njih majo ogromno, pa še full dobre stvari) al pa nehat kupovati na razprodajah, pač daš tiste dva, tri jurje več pa maš stvar, ki ti je res všeč. Jutri je sicer še en dan, bom šla še malo v mesto pogledat, ampak dvomim da bom kej kupila. Vglavnem razprodaje SUCKS!!!!

Znam za jedan grad,...

.... zove se Beograd. Ja tm sm letos preživela novo leto. Z mano sta bili še Anja, Maruša, obe Bredici in Janoš. Na pot smo se podali v petek 29. zvečer in se furali sto let in pol in končno v soboto zjutraj prispeli v Beograd. Prvi šok nas je čakal v hotelskih sobah, kot da bi še vedno živeli v praveku ampak ok vzameš to v zakup in si rečeš bom že preživel te tri noči v Beogradu. Najprej smo si malo dopočili potem pa se peš podali prosti Kalamegdanu. Ker je bil lep sončen dan je bilo vse skupi res prelepo, razgled je bil fenomenalen, Beograd smo imeli na dlani. Sledil je šoping na knez Mihajlovi (kupili nič), potem pa kosilo in spanje. Zvečer pa smo se js pa punčke upedenale in se odpravle žurat na splave. Večer je bil nor, tm okol pol treh pa smo se že mal naveličala, ko mi Maruša prišepne da gremo še mal na en drug splav pogledat in naj ji pomagam spravt še Anjo. Nič lažjega, Anjo potegnem iz stola in pičimo proti garderobi, vzamemo plašče, se pozanimam kje je ta splav in že pičimo proti njemu. In kaj nas tam čaka, presenečenje, prijetno, en mali delček cigu migu boysov in njuna družba. Presenečenje in pol, z Anjo sva sam gledali, ker nisva mogli verjet, Maruša pa je itak da vse vedla. In tako se je večer nadaljeval do šestih zjutri, nimaš kej žur do jaja. Ob šestih smo pičile na zajtrk, pol pa js za dve urci v postlo, ker smo se že ob 11h dobile z Mihom in Ireno, ob enih pa nas je čakal ogled dedinj, hiše cvetja, marakane, nasplošno celga Beograda. Zvečer pa nas je čakalo žuranje ob poslavljanju novega leta. Najprej smo šle na Collegiumovo žurko, pol pa pobrale še dve fejst punčki, in pičile v Hotel Park, kjer so bli fantje in z njimi žurale do jutra. Tako smo vsaj doživele kako Srbi praznujejo novo leto in je bilo res nooooooooorrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrroooooooooooooooooooooooo. 1.1. pa nas je čakal dan počitka, ki smo ga res izkoristile za lenarjenje, končno probala ta pravo pleskavico, zvečer pa spet v bleščečo toaleto in na Cigansko veće, kjer smo imeli večerjo, žur s trubači in dvema bendoma. Sledilo je zadnje jutro in odhod domov. Smrk, smrk.
Kaj naj rečem imele smo se res noro, nepozabno in neponovljivo. In se na poti domov odločile da se še vrnemo v Beograd, samo da bo to enkrat poleti.