Solza ne odplakne žalosti...
Včerajšnji sprehod skozi mesto me je spet spomnil na dogodke preteklega tedna, ki so bili po večini zaviti v žalost. Najprej tragedija pred Globalom, slovo od Gorazda, polno sveč, žalosti, obupa. Tudi jaz sem se podpisala v žalno knjigo. Global je še danes obsijan z svetlobo sveč pred njim, ki gorijo zanj. V torek zjutraj me sestra zbudi z novico, da je umrl še Toše Proeski. Najprej šok, kaj se dogaja, kdo je že to, končno oči odprte, GROZA, ne morem verjeti. Cel teden je minil ob novicah o njem, v sredo pogreb predvaja državna Makedonska televizija, cel balkan naliman pred njo. Ko brez besed in v šoku sediš pred televizijo še zdaj ne moraš verjeti da se to dejansko dogaja. Makedonija skrušena, obupana, največja groza pa je bilo opazovati njegove starše, družino, njegovo dekle. Nimaš besed, ki bi opisale stanje te bede, obupa, žalosti,... Na enem od blogov pa mi pade v oči stavek: Solza ne odplakne žalosti, gnev ne odstrani bolečine....
4 komentarji:
Ma ja, obupne so te grozljive novice zadnjih dni. Me kr mal depra lovi na momente. Clovek tezko ostane optimisticen, ko je vsenaokrog polno žalosti.
Ampak bomo tudi to preživeli. Gorazd in Toše sta zdaj nekje na lepšem. V to sem trdno prepričan.
ma ta naš svet je prov ena piz****** zadnje čase:S
hej majči....
hvala ti za tale komad - ti že veš zakaj
sm dobila kr solzne oči *
Ves da vem!!! Ta komad me vedno spomne nate;-)))
Objavite komentar