Koktail Tedna

Ker nisem v zadnjem času nič pametnega napisala, sem se odločila da kar povzamem teden, ki je minil. Ponedeljkovo jutro se je začelo z meglo in zopet obisk zdravstvenega doma. Ampak mi ni bilo treba dolgo čakati, naročila sem napotnice in sestra je rekla da naj jih pridem iskati naslednji dan. Vesela, da mi ni treba čakati sem se spokala domov in direktno nazaj v posteljo. Ker sem zelo popularna (malo heca) mi telefon skoz neki brni, zato sem mogla svojo rit spakirat nazaj v cunje in počasi odpeketat obveznostim naproti. Najprej v center na eno pijačo pol pa veselo na faks. Zvečer je sledil klepet pri Teji. Naslednji dan sem spet malo potegnila, saj zjutraj nisem imela obveznosti. Končno se spokam v zdravstveni dom, kjer sem približno eno uro čakala da sem uredila vse v zvezi z mojim gležnjem (napotnico za k Dejanu-pregled na polikliniki in pa napotnico za fizioterapijo gležnja-začnem 5.11.). Sledijo vaje na faksu, zvečer pa sprehod v dežju do Teje in čepenje pred računalnikom. V sredo najprej čaj z Ženjo, nato vaje v Centru za slepo in slabovidno mladino, kjer smo preživele super dopoldne. Moram priznati da zaenkrat na faksu neizmerno uživam. Popoldne me pa že čaka Eva, da jo peljem na tenis in da z njo preživim preostanek večera. V četrtek pa vaje na vse zgodaj zjutri, ampak so bile tako zabavne, da odtehta zgodnje vstajanje. Potem pa sva se z Anjo odpravile v City Park, kjer hvala bogu nisva pustili niti centa. Gledanje je pa že od nekdaj zastonj ;-)) Nato sledi full dobro kosilo v full dobri družbi, takoj za tem pa spet ''moja'' Eva. Takoj ko jo poberem v vrtcu se odpraviva k frizerju, saj rabi gospodična novo frizuro. Večer preživiva na kavču ob gledanju Kekca in pa risank. Domov pridem šele ob pol štirih zjutraj. Petek se je začel z nakupom kart za Neisho (komi čakam, 27.11., Cankar here we come), nato pa klepet z mojo predrago sestrico v enem od Lj. lokalov. Popoldne potep po mestu in klepet z Banetovimi sestricami. Zvečer sva se z Anjo dobile z eno drobtinico A6, vse skupaj se dogaja v Bačusu. Domov spet pridem v zgodnjih jutranjih urah. No pa sem že pri soboti, najbolj čudnem dnevu tega tedna, dogajale so se stvari, ki sem jih najmanj pričakovala. Spala sem samo dobre štiri ure in pol, med gledanjem moje najljubše nadaljevanke me zmoti najbolj čuden klic, ki sem ga najmanj pričakovala, dan se vleče kot kača, končno grem po Baneta na letališče, greva na kosilo, preživiva popoldne skupaj, dobim lepa darilčka, ampak dneva še kar ni konec, večer preživim pred tv-jem, vmes dve kitici odremam, nato se končno ob enih zjutri odvlečem pod tuš in spat. Zjutri sem si privoščila malo daljši spanec, nato tv, komp, kosilo, pride tudi Bane, pol popoldneva preživiva horizontalno, en bolj uturjen kot ta drugi, cel čas dremava, sledi čaj z mojimi puncami, spet obisk kliničnega (hvala Dejan za pingvinčke, sem si že pohladila gleženj), in ko se dan zaključuje jaz spet pred računalnikom, kjer zadnje čase preživim kar nekaj časa. Čaka me samo še tuš, pranje glave (grrrrrrrr), nato pa sanje z mojim medvedkom Pu-jem;-))) Jutri nov teden in zato novim dogodivščinam naproti.
Za intermeco pa prilagam komad, ki sem ga danes slišala po 100 letih in mi je noro dober.