Valentinovo, casino Kongo in Jan Plestenjak

Ja pa je še eno valentinovo mimo. Čeprav nisem nek velik fan tega praznika, ker če imaš nekoga rad, ga nimaš samo 14. februarja ampak ga imaš rad tudi preostalih 364 dni v letu. Ampak ok. Včeraj sva se z Banetom okoli sedmih odpravila iz Lj. in odšla proti Grosuplju. Parkirala sva tik pred vhodom v Kongo in se podala novim dogodivščinam naproti. Najprej sva se javla na recepciji, nato oddala plašče in pdšla v jedilnico. Jedilnica je bila zelo lepo okrašena, sploh nisem mogla verjet svojim očem. Sprejela naju je hostesa in naju odpeljala do najine mize. Miza je bila posuta z lističi rdeče vrtnice, vsak je dobil lep svitek na katerem je bil Valentinov jedilnik. In tako se je začela večerja, ki je trajala dve uri in pol, skor sva korenine pognala, res so si vzeli čas za postrežbo. Jedla sva naslednje:

Škarpenina pena s pistacijam v solatnem objemu (bljak)

Kremna juha z beluši (njami)

Svinjska ribica s parmezanovim pokrovom ob vinski omaki, kvašenem štruklju in bučkin sote (njami, ja ne boste verjeli Maja je jedla rdeče meso, pa še full je blo dobro)

Motovilec z jajci (njami)

Rafaelo srčki ob angleški kremi in limeti (božansko)

Prve štiri jedi smo pojedli v jedilnici, sladico pa smo dobili v dvorani, kamor sva se preselila po večerji. Ko sva prišla do dvorane je naju spet hostesa peljala do najine mize, ki je bila prv tako posuta z lističi rdeče vrtnice. Takoj so nam začeli nositi sladico in pa šampanjec. Ko smo se posladkali so ugasnile luči in začel se je koncert Jana Plestenjaka. Trajala je mal več kot uro in pol in sem neznansko uživala vsako minuto. Plestič je res faca, take je prbiju da si si mislu da je že pijan, no sej mogoče je pa res bil. Zapel je vse meni všečne komade pa še kakšnega več, vglavnem koncert je bil ZAKON;-). Ko je bilo vsega konec pa sva se počasi odpravila proti Ljubljani, saj se je pisal že 15. februar.