Vsega je enkrat konec!

Ker sm na kar nekaterih blogih prebrala obračune z letom 2006, sem se odločila da ga naredim tudi jaz. Kakor sem že v naslovu napisala, vsega je enkrat konec, tudi leta 2006. Ko tako razmišljam kaj mi je leto 2006 prineslo, najprej pomislim na novo sklenjena prijateljstva, ki mi lepšajo vsakdan, potem na potovanja, kaj vse smo letos dali skozi in pa ne nazadnje da se moj študij končuje:-(.

No pa lepo po vrsti, prvih nekaj mesecev se ni zgodilo nič kaj pretresljivega, faks, glasbena šola, izpiti,... no maja meseca pa smo dobili novega družinskega člana, Nejca, naša Luni je imela eno leto, ki smo ga proslavili, bolj kot kateri koli rojstni dan v zadnjem letu. Junija in julija je sledila poroka od Banetove sestre Mojce, ki mi je vzela kar nekaj časa, zato prvič v treh letih nisem naredila vseh izpitov v juniju, ampak sta mi dva ostala. Julija pa so prišli na vrsto nepozabni 3. dnevi, ko smo se odpravili v Budimpešto (nooooorrrrrrrrooooooooo), čakal nas je koncert Robbie-ja Willamsa. Takoj za tem 14 dni morja, standard Pag, avgusta sem služila dinarčke v vrtcu in bredica je imela nor rojstni dan. No pa je prišel september in nora Kreta. Kaj naj rečem nepozabnih, norih, neponovljivih 11 dni v mojem življenju, ki mi je v tem letu prineslo največ. Poleg že mojih treh ljubic (Teja, Urša, Petra), sem dobila še dve (Anjo in Marušo), ki sta mi prav polepšali moj vsakdan in jih imam neizmerno rada. Prej se v treh letih nismo niti 'povohale', Kreta pa nam je prinesla nekaj lepega, pravo prijatljstvo. Poleg njiju pa moram še omeniti Edija, Boštjana in Sašota, ki so dečki na mestu, tudi njih mi je prinesla Kreta, rada jih imam. Kreti je sledil Pariz, najlepše mesto na svetu, kar sem jih kdaj videla. Tudi Pariz je bil razred zase. Ne smem pozabiti norih žurov z mojimi ljubicami, ki so se vedno končali v zgodnjih jutranjih urah, včasih tudi ob 9h zjutri (a ne Maruša;-)). Ne smem pa pozabiti na Urško, ki je mačka in pol, upam da se nama bo v letu 2007 večkrat uspelo dobiti kot nama je letos. In tako sem prišla do konca tega leta, obstaja še nekaj takih dogodtkov, ki mi veliko pomenijo, vendar moram tudi kaj obdržati zase;-).

Dragi moji, drage moje (Bane, Anja, Teja, Maruša, Urša, Petra, Urška, Edi, Boštjan, Sašo, obe Bredici, Teja in Luna ter vsi ostali, ki ste v mojem srčku) rada vas imam, brez vas mi živeti ni, zato upam da boste z mano tudi v letu 2007, in še mnogo let po tem.

Za konec pa še ena lepa misel (bredica št.2, mal sm si jo sposodila):
Na razpolago nimamo večnosti, da bi odkrili svoje sanje. Imamo samo toliko časa, kot živimo. Zato živite svoje sanje - vsak dan, skupaj z ljudmi, ki vam nekaj pomenijo.

Odplešite in živite svoje sanje,...