Bitja, ki se imenujejo moški št.2!!

No pa sem se odločila, da napišem nadaljevanje na to temo. Kako naj začnem, sploh ne razumem kako so lahko ta bitjeca tako brez vsakršnih čustev, sočutja, brige do sočloveka,... Ponovno so me razočarali, kot že tolikokrat do sedaj, pa še vedno se jim pustimo, da nam ukradejo srce, z njim balinajo, na koncu pa pomendrajo kot kak čigumi, ki ni omembe vreden.

Spoznaš to sladko bitjece, ki te kuje v nebesa, končno dočakaš njegov objem, tudi poljub (kako bi si lahko želela še kaj več), vse je lepo in prav, nato ti čez tri dni pove da se ga izogibaj, ker se ti ne more upreti, kljub temu, da te cel večer obletava in te hoče ujeti v svoje objem, čeprav se nekako trudi da to ne naredi, pa vendar te njegove besede bolijo. Naslednji dan spet vse po starem, ves sladek, oh in sploh, spet se topiš, pa vendar na koncu spet tiste besede, ki te zadanejo v srce. Skušaš na to pozabiti, čeprav je nekje v tebi, ga čutiš, ga hočeš,... Naslednjič ko se vajine oči srečajo takoj veš da bo danes tvoj tako ali drugače, spet te na krilih ''ljubezni'', omame popelje tja, kamor si želiš, in tako se nadaljuje čez vsa naslednja srečanja. Ko se vidita naslednjič, ti šepne na uho da si te močno želi da boš njegova. Ker smo pametne, se temu nekako izognemu, čeprav vseeno preostanek noči preživiš v njegovem objemu. Naslednji dan se počutiš noro, srečno, poljubila bi ves svet in komi čakaš na naslednje srečanje. Ko ta končno pride je to bitjece cel večer totalno ignorantsko, ne zmeni se zate, če pa že pa so samo tiste vljudnosti, ki so pač potrebne. Cel večer dopusti, da se neko drugo bitjece vlači po njemu, tebi pa se para srce. Ne veš kaj bi v dani situaciji naredila. Nato odideta vsak svojo pot, na koncu te poti pa izveš da je to bitjece s seboj med rjuhe vzelo nekoga drugega in z sladkimi besedami NJO zazibalo v sladke sanje in svoj objem. Svet se ti totalno podre, ne veš kaj bi, samo razmišljaš o tem kako je lahko tak prasec. Počutiš se izkoriščeno, izgrano, nič vredno. Na koncu pa se zahvališ sama sebi da nisi podlegla njegovim čarom, ker te enostavno NI VREDEN. Ker si enostavno PREDOBRA za njega, ker si te NE ZASLUŽI. Pa vendar BOLI. Ker šele na koncu ugotoviš kako se je tole bitjece zasidralo v tvoje srce. Sploh ne veš kdaj se je prikradlo noter, vendar čutiš da je še vedno nekje tam.

Na koncu pa mu enostavno poveš, da mu je najemnina potekla in da mora dokončno zapustit tvoje srce, ki je za njega PREDRAGO.